Ključne prakse vzdrževanja
Redno čiščenje površin: Občasno odstranite umazanijo, prah, organske ostanke (npr. listje, ptičji iztrebki) ali maščobo s krtačo z mehkimi-ščetinami in blagim, ne-abrazivnim detergentom, pomešanim z vodo. Temeljito sperite s čisto vodo in pustite, da se površina naravno posuši, saj lahko nabrani onesnaževalci zadržijo vlago in povzročijo lokalno korozijo, ki oslabi patino.
Odstranjevanje onesnaževalcev v težkih okoljih: Na obalnih območjih (izpostavljenih solnemu pršilu) ali industrijskih conah (s kemičnimi onesnaževalci) sperite površino vsake 3–6 mesecev s sladko vodo, da izperete usedline soli, ostanke kemikalij ali toksine v zraku. Te snovi lahko razgradijo gostoto patine in sprožijo luknjičasto korozijo, če jih ne obravnavamo.
Izogibajte se škodljivim praksam: Nikoli ne uporabljajte abrazivnih orodij (npr. jeklene volne, težkega -brusnega papirja), visoko{3}}tlačnega pranja nad 1000 psi ali močnih kemikalij (npr. kislin, belil, čistil-na osnovi topil)-ti lahko opraskajo, razjedajo ali raztopijo patino, zaradi česar je jeklo pod njim izpostavljeno pospešenemu rjavenju. Poleg tega ne nanašajte barv, tesnilnih mas ali premazov, saj blokirajo sposobnost patine za dihanje in-samopopravljanje.
Odpravite manjše poškodbe patine: Če je patina opraskana, odkrušena ali luskasta (npr. zaradi udarca ali nepravilnega ravnanja), nežno odstranite morebitno rjo ali umazanijo z mehko žično krtačo iz nerjavečega jekla. Izogibajte se agresivnemu drgnjenju, nato pa pustite, da jeklo naravno prepere- patina se bo čez čas (od tednov do mesecev, odvisno od podnebja) ponovno razvila in prekrila poškodovano območje.
